ZA zakonsko ureditev psihoterapije

ZA ZAKON

• ki bo psihoterapijo opredelil kot samostojni poklic in kot avtonomno znanstveno vedo,
• ki bo zagotavljal zavezanost kvaliteti, varnosti, dostopnosti in preglednosti psihoterapevtskih storitev.

Na poti do zakonske ureditve

Marca 2018 je bila sprejeta Resolucija o duševnem zdravju za obdobje 2018 do 2028 (v nadaljevanju Resolucija). V preko sto strani dolgem osnutku dokumenta, ki predstavlja strategijo razvoja in dela na področju duševnega zdravja v Sloveniji za desetletno obdobje, ni bila z eno besedo omenjena psihoterapija, kar nesporno kaže na odnos zdravstvene stroke, ki je ta dokument na ministrstvu za zdravje pripravila. Članom SZP je decembra 2017, ko je o Resoluciji potekala javna razprava, uspelo preko poslanskih skupin doseči sprejetje dveh dopolnitev, s katerima se je država zavezala, da sprejme zakon o psihoterapiji. Takoj po sprejetju Resolucije v parlamentu marca 2018, je bila aprila 2018 na ministrstvu za zdravje (MZ) ustanovljena že druga delovna skupina za pripravo zakona o psihoterapiji, ki pa je žal jeseni 2018 zamrla.

V SZP pa smo z delom na predlogu zakona nadaljevali sami. K sodelovanju smo pridobili tudi pravnico in nov predlog zakona je bil leta 2022 nared, tako da smo ga jeseni 2022 predstavili tudi na sestanku na MZ. Ključna izhodišča so prikazana v tabeli 1. V maju 2023 je MZ imenovalo skoraj 40 člansko delovno skupino, katere člani so relevantni deležniki s področja psihoterapije izven zdravstva in predstavniki strokovnih združenj in inštitutov s področja psihoterapije, ki delujejo v zdravstvu ter trije razširjeni strokovni kolegiji s področja duševnega zdravja (za psihiatrijo, otroško psihoterapijo in klinično psihologijo). Že prvo srečanje junija 2023 je izzvenelo v ostrem in degradirajočem napadu predstavnikov medicinske stroke, ki po številu v delovni skupini močno prevladujejo, na psihoterapevte, ki delujejo izven zdravstva. Ortodoksna struja v psihiatriji in klinični psihologiji zagovarja stališče, da je psihoterapija zgolj metoda dela, ki jo lahko opravljajo samo oni znotraj zdravstva.

Zavezanost izobraževanju iz psihoterapije na visoki znanstveni in strokovni ravni

SZP se zavzema za akademizacijo psihoterapije, ki je neizogibna smer nadaljnjega razvoja. Dopušča različne edukacijske poti – tako dodiplomski študij kot tudi študij za drugi poklic. Za strokovno in etično kvalitetno delo psihoterapevta je pomembno predvsem, s kakšnimi kompetencami edukant psihoterapije zaključi svoj proces edukacije vključno s supervizirano psihoterapevtsko prakso in lastno psihoterapevtsko izkušnjo.