Slovensko združenje za psihoterapijo

Dobrodošli

Združeni v interesu za kvalitetno, dostopno in varno psihoterapijo gradimo skupnost izvajalcev in uporabnikov psihoterapevtskih storitev ter podpornikov psihoterapije, ki verjamejo v moč povezovanja in skupnega delovanja. Vsak psihoterapevt, uporabnik in podpornik prinaša svoj prispevek, skupaj pa ustvarjamo prostor, kjer se lahko psihoterapija razvija kot samostojen poklic in kot avtonomna znanstvena veda. Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojim znanjem ter izkušnjami prispevate k širjenju naše psihoterapevtske vizije. Združimo moči za duševno zdravje posameznikov in skupnosti.

 

Včlanite se

Slovensko združenje za psihoterapijo

Slovensko združenje za psihoterapijo ( v nadaljevanju SZP) so konec leta 2016 ustanovili psihoterapevti, ki delujejo izven sistema javnega zdravstva, skupaj s predstavniki izobraževalnih ustanov, ki izvajajo akademske programe izobraževanja iz psihoterapije (npr. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda) ter predstavniki nekaterih strokovnih združenj.

Zakaj potrebuje Slovenija takšno združenje psihoterapevtov?

V SZP omogočamo slovenskim psihoterapevtkam in psihoterapevtom novo možnost povezovanja ne glede na pripadnost določenemu psihoterapevtskemu pristopu ali članstvu v obstoječih stanovskih združenjih.

Beri več

Namen ustanovitve Slovenskega združenja za psihoterapijo

Eden od osnovnih namenov ustanovitve SZP je prizadevanje za normativno ureditev področja psihoterapije, zato so aktivnosti združenja usmerjene prav v prizadevanja za zakon o psihoterapiji.

Beri več
Priključite se prizadevanjem

ZA zakonsko ureditev psihoterapije

ZA ZAKON
  • ki bo psihoterapijo opredelil kot samostojni poklic in kot avtonomno znanstveno vedo,
  • ki bo zagotavljal zavezanost kvaliteti, varnosti, dostopnosti in preglednosti psihoterapevtskih storitev.

SZP se zavzema za akademizacijo psihoterapije, ki je neizogibna smer nadaljnjega razvoja. Dopušča različne edukacijske poti – tako dodiplomski študij kot tudi študij za drugi poklic. Za strokovno in etično kvalitetno delo psihoterapevta je pomembno predvsem, s kakšnimi kompetencami edukant psihoterapije zaključi svoj proces edukacije vključno s supervizirano psihoterapevtsko prakso in lastno psihoterapevtsko izkušnjo.

Beri več

Naša vizija

SZP si prizadeva za zakonsko ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica, ki bi deloval v vseh družbenih resorjih:

  • V ZDRAVSTVENEM VARSTVU: v psihiatričnih in splošnih bolnicah ter na ravni specialističnih ambulant, na primarni ravni v zdravstvenih domovih, v centrih za duševno zdravje (tako za odrasle kot otroke), v spominskih centrih, svetovalnih centrih za otroke in mladostnike, centrih za krepitev zdravja, rehabilitacijskih centrih, na oddelkih za krizna stanja (npr. psihiatrična hitra pomoč) idr.
  • V SOCIALNEM VARSTVU IN DELU: na centrih za socialno delo in organizacijah civilne družbe, ki nudijo psihosocialno pomoč v obliki skupnostne skrbi osebam z dolgotrajnimi in hudimi duševnimi motnjami (programi duševnega zdravja v skupnosti), v zakonskih, partnerskih in družinskih zadevah (predzakonsko svetovanje, svetovalno in terapevtsko delo z disfunkcionalnimi družinami, fizične in spolne zlorabe, razveze, odvzemi otrok, posvojitve in rejništva itn.), skrbništvu, v dnevnih centrih za otroke in mladostnike, stanovanjskih skupinah, pri osebnostnem opolnomočenju oseb v duševni stiski, v socialno varstvenih zavodih, domovih upokojencev, delovno terapevtskih centrih, v programih pomoči za zaposlovanje, psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju, kriznih centrih za mlade, skupinah za samopomoč zdravljenih alkoholikov, programih pomoči za dom in na domu idr.
  • V ŠOLSTVU, OZ. NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: v vrtcih, šolskih svetovalnih službah ter v psihoterapevtskih in svetovalnih službah za študente, v vzgojnih zavodih, v stanovanjskih skupinah za mladostnike, v PUM (projektnem učenju mlajših odraslih) idr.
  • V PRAVOSODJU: za psihoterapevtsko in svetovalno pomoč obsojencem in zapornikom, v postpenalem svetovanju, v Hiši za otroke idr.
  • NA PODROČJU NOTRANJIH ZADEV, v policiji, pri obravnavi migrantov in beguncev, žrtev trgovine z ljudmi idr.
  • NA PODROČJU ŠPORTA v preventivi in pri zdravljenju posledic pretreniranosti, športne pregorelosti, posledic poškodb idr.
  • NA PODROČJU DELA IN V GOSPODARSTVU: v programih varnosti in zdravja pri delu, kot supervizija vodstvenih delavcev in timov idr.
  • V ZDRAVSTVENEM TURIZMU

  • V NEFORMALNIH OBLIKAH POMOČI: v podpornih službah, skupinah, društvih, pomoči v skupnosti (npr. za zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, drogami) ipd.

Aktualno