21. oktobra 2025 je Državni zbor RS s prepričljivo večino (57 glasov za in 6 proti od 70 prisotnih poslancev) ponovno izglasoval Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, zoper katerega je pred tem Državni svet izglasoval veto s 13 glasovi za veto in 11 proti.
Dočakali smo torej cilj, ki smo si ga zastavili mnogi že leta 2005 in 2006. Od tedaj dalje se je zgodilo veliko, o čemer smo poročali mnogi, prof. dr. Miran Možina pa je o tem napisal celo knjigo. Skupaj smo stalno pisali o aktualnih dogajanjih v zvezi z aktivnostmi za normativno ureditev psihoterapije v različnih strokovnih publikacijah in medijih.
Konec leta 2016 je bil eden ključnih dogodkov v nizu teh aktivnosti tudi ustanovitev našega združenja, to je Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje, ki si je v ustanovne dokumente za svojo osnovno nalogo in cilj zapisalo sprejetje Zakona o psihoterapiji. Združenje je imenovalo delovno skupino v sestavi Mirana Možine, Irene Kosovel, Roberta Cvetka in Urške Kranjc Jakša, ki si je vse do danes aktivno prizadevala za zakon. V prvih letih je z delovno skupino sodeloval tudi predstavnik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Tomaž Flajs, v zadnjem dvoletnem obdobju pa se je tem prizadevanjem priključila še Katja Steinbuch Knez, družinska terapevtka, in predstavnik Zveze združenj pacientov, podpredsednik Franci Gerbec. Vsi, ki ta dogajanja spremljate, to zgodovino dobro poznate. S prihodom Golobove vlade pa so se uradne aktivnosti za zakon pričele znova, tokrat mnogo bolj angažirano in zavzeto kot pod katerokoli od predhodnih vlad. Aktivnosti so bile intenzivne, raznolike in tudi o tem obdobju je gradiva za vsaj eno knjigo ali več.
A končno ga imamo! Habemus Legem!
Kaj nam tako težko pričakovani zakon prinaša?
- Uvaja nov samostojen poklic psihoterapevta temelječ na znanstvenih podlagah.
- Predpisuje pogoje za pridobitev poklica.
- Predpisuje licenciranje, ki se sedemletno obnavlja.
- Ustanavlja poklicno zbornico psihoterapevtov z obveznim članstvom v zbornici.
- Predpisuje načine nadzora in sankcioniranja dela psihoterapevtov.
- Psihoterapijo uvršča v zdravstveno dejavnost, s čemer se tudi psihoterapevtske storitve uvrščajo med storitve plačljive iz zdravstvene blagajne, kar pomeni, da bodo klienti lahko dobili psihoterapijo na napotnico, neplačljivo.
Vse to naj bi zagotovilo večjo varnost, strokovnost in dostopnost (tudi neplačljivo) do psihoterapevtskih storitev vsem, ki jo potrebujejo.
Zakon je v različici, ki je bila sprejeta, plod sodelovanja Ministrstva za zdravje kot pripravljalca zakonskega teksta in najrazličnejših deležnikov s področja psihoterapije, zdravstva, sociale, šolstva ter angažiranja poslancev poslanske skupine Svoboda.
V tem intenzivnem delovanju so se prenekatere zahteve, pripombe in stališča naše delovne skupine izgubile, bile preslišane ali preglasovane, zato lahko rečemo, da je sprejeti zakon kompromis možnega znotraj trenutnega strokovnega in političnega prostora.
Izrazito razočaranje pa predstavlja drža psihiatrične in klinično psihološke stroke v tem obdobju. Ta je v zagovarjanju obstoječega stanja izgubila kompas in se posluževala mnogih nekorektnih načinov, kot npr. lažnih in nepreverjenih trditev in insinuacij, kar je jemalo kredibilnost tudi tistim njihovim trditvam, ki so utemeljene. Vsekakor niso bili sposobni sprejeti dejstva, da se je rodil nov poklic, ki terja prostor znotraj že uveljavljenih strokovnih profilov na področju duševnega zdravja, ki enakovredno sodelujejo v največjo korist pacientov s poudarkom na večji dostopnosti do psihoterapevtskih storitev.
Namesto da bi sprejeli neštetokrat ponujeno roko dialoga s psihoterapevti, so se odločili za negiranje in zanikanje novega poklica in za odprt napad na psihoterapevte z diskvalifikacijami vseh vrst, celo z ideološkimi utemeljitvami, kar je nagovorilo predvsem levo usmerjene stranke.
Ves ta medijski spopad je nesporno pustil velik madež nad dogajanjem v zvezi s sprejemom zakona, vsekakor pa je vplival tudi na snovalce zakona, da so predvsem v zadnjih nekaj mesecih vnesli v zakon kopico popravkov in dopolnitev, da bi na ta način pomirili psihiatrični in klinično psihološki lobi. Kot kaže sicer zaman, saj je psihiatrična in klinično psihološka stroka z zakonom še kar nezadovoljna, so se pa posamezni poslanci iz različnih strank navkljub temu odločali po svoji lastni presoji in se odločili za sprejem zakona.
Zakon je prav vsled kompromisov vseh vrst v marsikaterem delu nekonsistenten, določbe po nepotrebnem zaostrene, v nekaterih delih pa ostaja zakon podnormiran in pravno vprašljiv.
Ne glede na vse navedeno, razumemo in smo sprejeli dejstvo, da je sprejeti zakon , kot že rečeno, kompromis možnega in je vendarle dosegel ključne cilje, zaradi česar smo ga podpirali tudi z naše strani.
Začenja se novo poglavje aktivnosti, to je implementacija zakona v življenje, kar bo pokazalo, kako bo zakon, če sploh, zaživel v praksi.
Vsem članom združenja se zahvaljujem za članstvo in podporo našemu delu, nenazadnje pa velika, velika zahvala članom naše delovne skupine za zakon in vsem, ki ste se intenzivneje vključevali v konkretne aktivnosti za zakon.
Hvala, hvala…
Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo